Na poletni dan sprehajate svojega psa. Nekoliko vam je vroče, vendar se vam zdi znosno v kratkih hlačah in majici brez rokavov. Nato pogledate svojega psa, ki ne izgleda najbolje. Oči so videti nekoliko »zasteklene«, slišite kako sopiha in začne vleči povodec nazaj proti domu. Morda se vam ob poletnem dopoldnevu še ne zdi pretirano vroče, vaš pes pa je lahko že na poti toplotnega udara…
Toplotni udar pri psu se zgodi, ko pes ne zmore več regulirati svoje telesne temperature. Do toplotnega udara pride, ker se pasji organizem ne poti kot naše. Žleze znojnice se pri psih nahajajo le v smrčku in v blazinicah tačk in njegova edina prava rešitev v toplejših dneh je sopihanje, kar včasih ne zadostuje.
Dodajte še njegovo dlako in dejstvo, da so tačke v neposrednem stiku z vročim pločnikom (preverite z dlanjo, preden se odpravite na sprehod tudi ob večernih urah v poletnih dneh). Vročinski udar pri psih je lahko zelo nevaren, saj lahko povzroči trajno poškodbo možganov ali notranjih organov.
Normalna telesna temperatura psa je nekje med 37,5 in 39°C (pri mladičih do 39,5°C). Pes bo začel doživljati toplotni udar, ko bo njegova temperatura preseže 40°C stopinj. Pri približno 40 ali 41°C pa lahko pride do nepopravljive poškodbe organov. Lahko povzroči celo smrt. Preverite njegovo temperaturo, če sumite na toplotni udar.
Znaki, po katerih lahko prepoznate toplotni udar pri psu:
- Prekomerno sopihanje
- Prekomerna žeja
- »Zasteklene« oči
- Hiperventilacija
- Slinjenje
- Suha sluznica dlesni, ki so blede ali sivkaste
- Rdeč jezik
- Hiter ali neenakomeren srčni utrip
- Slabost, opotekanje, zmedenost, nepazljivost
- Bruhanje
- Driska ali kri v blatu
POZOR: Kratkogobčne pasme, starejši psi in mladički so bolj ogroženi. Prav tako se tudi psi z obstoječimi zdravstvenimi težavami lahko tudi hitreje pregrejejo.
V kolikor ob zgoraj navedenih znakih (lahko se pojavijo le nekateri od njih) ne ukrepamo, lahko to privede do smrti živali.
Kako ukrepati ob toplotnem udaru pri psu – glavna pravila:
- PREMAKNITE PSA V SENCO: če ste na sprehodu, ga umaknite na travnato podlago in ne na asfaltno podlago.
- NANESITE HLADNO VODO: na notranjo stran stegen in trebuh, kjer je več krvnih žil ter na blazinice njegovih stopal.
- PREZRAČITE GA: ne pokrivajte psa z mokro brisačo, saj boste tako ustvarili občutek »savne«, namesto da bi omogočili izhlapevanje vode. Pomagalo bo, če ga lahko spravite na vetrovno mesto (če ste notri, pa blizu klime ali ventilatorja).
- SPRAVITE PSA V POGON: Spodbujajte ga, naj stoji ali počasi hodi naokoli, medtem ko se ohlaja, tako bo njegova ohlajena kri krožila po telesu.
- PONUDITE MU HLADNO (NE MRZLO) VODO: da ostane hidriran.
- PELJITE GA K VETERINARJU: Ko se vaš pes začne ohlajati, ga odpeljite k veterinarju. Psa ne poskušajte predolgo ohladiti, sicer tvegate, da bo dobil podhladitev. Tudi če je vaš pes videti bolje, vam priporočamo veterinarski pregled. Posledice toplotnega udara pri psu lahko trajajo tudi do 72 ur. Najpogostejši vzrok smrti po vročinski kapi je diseminirana intravaskularna koagulopatija (DIK). To se zgodi, ko kri koagulira po telesu. Lahko se pojavi nekaj ur ali dni po toplotnem udaru.
Najboljša je preventiva, zato poskusite preprečiti, da do toplotnega udara ne bo prišlo – kako?
- Pes naj ima ves čas na voljo svežo, hladno vodo.
- Psu omogočite, da se v vročih dneh umakne v senco in na hladno.
- Sprehodi naj bodo kratki, v jutranjih in/ali večernih urah, če je mogoče po travnati podlagi.
- Obrok psu ponudite v jutranjih ali večernih urah.
- V toplejših mesecih psa nikoli ne puščajte v zaprtem avtomobilu.
- Psu omogočite naravno ohladitev – če rad plava, ga sprehodite do bližnje reke ali jezera.
- Za naravno ohladitev mu lahko ponudite doma pripravljene hladne priboljške ali funckionalen priboljšek – Kužkoled – ki omogoča tudi lažjo regeneracijo pasjega organizma v vročih dneh.
Želimo vam čim bolj brezskrbno poletje!